Zdenka Serajnik

Zdenka Serajnik je bila rojena 4. avgusta 1911 na Prihovi kot edinka Lovrenca in Božene Serajnik, ki sta bila učitelja na tamkajšnji osnovni šoli . Rodbina Serajnik izhaja iz Avstrijske Koroške (oče Zdenke Setajnik je bil rojen v Dobrli vasi) in iz te družine naj bi po legendi celo izhajala Miklova Zala, sicer pa je ta rodbina dala Slovencem veliko šolnikov, duhovnikov in glasbenikov … Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala na Prihovi, se je preselila v Ljubljano k sorodnikom in tam uspešno zaključila realno gimnazijo. Po končani Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1935 - oddelek slovenskega jezika in nemščine z zgodovino južnoslovanske književnosti, se je preselila k staršem, ki so si v tem času, skupaj s sorodniki, postavili hišo v Slovenskih Konjicah.

Nekaj časa je bila brez službe, po okupaciji leta 1941 je odklonila poučevanje zato je sprva delala v trgovini koles Neger v Mariboru in trgovini Zotl v Konjicah. Takoj po osvoboditvi je začela poučevati v Slovenskih Konjicah, najprej ruščino, nekaj mesecev pa je poučevala tudi na Gimnaziji na Ptuju in v Celju. Vse do leta 1972, ko je odšla v pokoj je bila učiteljica slovenskega jezika s književnostjo, tudi ruskega v takratnih osnovnih šolah v našem mestu.

Bila je verna intelektualka. Redno je hodila k maši. Morda tudi zaradi tega v tistem času ni bila dobro razumljena, zato se je vedno bolj zapirala v svoj svet, v svojo hišo. Tako je ostalo vse do njene smrti, februarja 2003. Šele kasnejše odkritje njene pisne zapuščine je to skromno profesorico postavilo v novo luč. Izza »zidu«, ki je nastal okoli nje, je padala opeka in danes je že znano, da je prof. Serajnikova ves čas, ne da bi kdo to vedel, veliko objavljala, prevajala, pisala priložnostne in bogoslužne pesmi, igre, zgodbe … Njen literarni opus je bil vse do njene smrti bolj ali manj neznan in del tega njenega ustvarjanja  je sedaj objavljeno v zborniku Tihe rože Zdenke Serajnik, ki je bil izdal v letu 2011.

Bogat arhiv, ki je deloma v rokopisu, obsega na stotine strani osupljivo obsežnega in pestrega literarnega dela tako s posvetno kot tudi z religiozno tematiko: mnoge pesmi in prepesnjene psalme, dramska besedila, prozna besedila različnih zvrsti – kritične članke, zgodovinske orise kraja z okolico ter prevode iz več jezikov. Serajnikova je med prvimi prevajalkami Alme Karlin in v času po drugem Vatikanskem koncilu je sodelovala pri prevajanju mnogih liturgičnih tekstov, tudi himen v slovenski jezik. Velik je tudi njen prispevek k sakralni glasbi saj je veliko njenih tekstov našlo čudovito glasbeno dopolnitev in del teh je bil izveden na Cecilijenem koncertu ob zaključku njenega leta v farni cerkvi  svetega Jurija v Slovenskih Konjicah, 19. 11. 2001.