Nahajate se:
Razstava Sončni-Senčni pletež
Razstava Sončni-Senčni pletež
30. 3. 2018
Mladinski center Dravinjske doline vabi v sredo, 4. aprila, ob 18. uri na otvoritev razstave Sončni-Senčni pletež, avtorice Lucije Beškovnik. Otvoritev in razstava bosta v prireditveni dvorani Patriot.
O razstavi:
Avtorica Lucija Beškovnik v okviru razstave razmišlja o skrajnih, črno-belih, jing-jang, božansko-vražjih plateh človeške duše, ki jih psihoterapija opiše kot razcep*. Pri ustvarjanju del se ji je bilo zanimivo sprehajati po kontinuumu od + do - in združiti sliko in besedo. Prvič se je preizkusila v t.i. mešani tehniki, kjer je uporabila vse, kar ji je bilo v tistem trenutku na voljo: platno, les, volna, sukanec, plastika, tkanina, čipka, papir, karton, les, rastline, pesek, lepila, barve, pigmenti, bleščice, perje, umetni materiali, hrana, razredčila, kemikalije, lepilni trak, kovina, ...
Ustvarjanje je skušala doživeti kot eksperiment, v katerem se je kot ustvarjalka prepustila, da material »dela sam«. Prav tako se je prvič preizkusila v vlogi »pripovedovalke« slik oziroma podob, saj je ob njih skušala predstaviti tudi pripadajočo besedo.
Lucija Beškovnik se s slikanjem ukvarja zadnjih deset let. Po poklicu je zdravnica, specialistka javnega zdravja. Hkrati je študentka psihoterapije, smer psihoanaliza.
*Razcep - spada med nezrele obrambe in pomeni cepitev zavesti, ki omogoča sočasno ločeno vzdrževanje nasprotujočih si izkušenj o sebi in pomembnih drugih osebah (npr. predstave o skrajno dobrih in skrajno slabih self/objektih).
Iz: Emil Benedik. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Psihološko razumevanje, ocenjevanje in zdravljenje motenj osebnosti. Druga, dopolnjena izdaja. Lesce, 2014.
O razstavi:
Avtorica Lucija Beškovnik v okviru razstave razmišlja o skrajnih, črno-belih, jing-jang, božansko-vražjih plateh človeške duše, ki jih psihoterapija opiše kot razcep*. Pri ustvarjanju del se ji je bilo zanimivo sprehajati po kontinuumu od + do - in združiti sliko in besedo. Prvič se je preizkusila v t.i. mešani tehniki, kjer je uporabila vse, kar ji je bilo v tistem trenutku na voljo: platno, les, volna, sukanec, plastika, tkanina, čipka, papir, karton, les, rastline, pesek, lepila, barve, pigmenti, bleščice, perje, umetni materiali, hrana, razredčila, kemikalije, lepilni trak, kovina, ...
Ustvarjanje je skušala doživeti kot eksperiment, v katerem se je kot ustvarjalka prepustila, da material »dela sam«. Prav tako se je prvič preizkusila v vlogi »pripovedovalke« slik oziroma podob, saj je ob njih skušala predstaviti tudi pripadajočo besedo.
Lucija Beškovnik se s slikanjem ukvarja zadnjih deset let. Po poklicu je zdravnica, specialistka javnega zdravja. Hkrati je študentka psihoterapije, smer psihoanaliza.
*Razcep - spada med nezrele obrambe in pomeni cepitev zavesti, ki omogoča sočasno ločeno vzdrževanje nasprotujočih si izkušenj o sebi in pomembnih drugih osebah (npr. predstave o skrajno dobrih in skrajno slabih self/objektih).
Iz: Emil Benedik. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Psihološko razumevanje, ocenjevanje in zdravljenje motenj osebnosti. Druga, dopolnjena izdaja. Lesce, 2014.
