Konjiški gozdovi vabijo

Širše ozaveščanje o gozdovih Dravinjske doline je pomembno zaradi ekoloških in socialnih funkcij nižinskih, nekoč naravno bogatih ekosistemov. Zaradi poselitve in kmetovanja so bili naravni gozdovi močno izkrčeni, zemljišče pa meliorirano, zato je vsaka najmanjša gozdna površina toliko pomembnejša (Prežigal). Prav je, da se tega zavedamo, obenem pa se z izmenjavo mnenj vsi nekaj naučimo. Narava in gozd imajo mnogo skrivnosti. Za dobro usmerjanje gospodarjenja z gozdom moramo najprej čim bolje prepoznati določene naravne zakonitosti, jih razumeti in tudi upoštevati pri našem delu. Pravijo, da se človek uči celo življenje.

Kako bi opisali raznovrstnost drevesnih vrst v predelu gozda, ki ga pokriva vaša krajevna enota? Kaj so največje nevšečnosti, s katerimi se soočate pri delu?
Krajevna enota sega od vrha Pohorja (Rogla) pa skoraj do Poljčan (Spodnje Laže). Geološko je to zelo raznolik teren, zato je tudi rastlinski svet izredno pester in bogat. Pohorski del je kot podaljšek centralnih Alp iz neprepustnih kamnin z veliko površinske vode. To so pretežno bukovi in jelovo-bukovi gozdovi, danes prekriti z večinsko smreko s primesjo jelke, bora, bukve in plemenitih listavcev (gorski javor, gorski brest, veliki jesen). Vitanjski niz predstavlja vzhodni podaljšek Karavank, ki ga gradijo vodoprepustne kamenine (karbonatne kamenine), in se vleče od Paškega Kozjaka, Stenice preko Konjiške gore in Boča do Donačke gore. Na tem predelu je precej večji delež bukve in drugih listavcev. V Dravinjski dolini so še nižinski gozdovi z dobom, gabrom, bukvijo, jelšo, čremso in ostalimi listavci. Pojavlja se tudi smreka. Lahko rečemo, da gre za zelo ekološko raznolik prostor z bogato rastlinsko in živalsko komponento. Naše delo je zelo razgibano in raznoliko. Čutiti je vedno večje pritiske na gozd. Ljudje imamo vedno večje potrebe, ki jih skušamo zadovoljiti tudi v gozdu. Težava je tudi velika razdrobljenost gozdne posesti, nezainteresiranost lastnikov gozdov za delo v gozdu, nizke cene lesa … Vse to onemogoča dobro strokovno gospodarjenje z gozdom.

Ali se na Konjiškem dosti ljudi ukvarja (ustrezno) z gozdarjenjem? V katere namene ga največ izkoriščajo?
Tako kot drugje, tudi na Konjiškem usmerjamo gospodarjenje z gozdovi uslužbenci ZGS, lastniki gospodarijo z njimi, za delovanje ostalih funkcij gozdov pa je odgovorna širša družba. Kar nekaj lastnikov gozdov je opravilo dodatno izobraževanje in si pridobilo nacionalno poklicno klasifikacijo (NPK) za delo v gozdu. Kljub temu pa je čutiti pomanjkanje usposobljenih ljudi za delo, tako da imajo vsi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, dosti dela. Še vedno je v ospredju kot funkcija gozda proizvodnja (les, drva), čeprav počasi prihajajo tudi ostale funkcije (hidrološka, rekreacijska, turistična ...).

Ali lovsko-planinski domi na Konjiškem živijo, kot bi si želeli?
Kolikor poznam, je lovski dom na Konjiški gori dosti zaseden, saj ga lovci tudi oddajajo. Predvsem gre za razna praznovanja in manj za pohodništvo, saj je to na Konjiškem predvsem dnevno, večdnevnega skorajda ni.

Na Dnevu z gozdarji ste se pogovarjali tudi o problematiki ogroženosti gozdov v Sloveniji, ujm in posledično namnožitve lubadarja in vdora tujih invazivnih vrst. Nam lahko poveste malo več o tem?
Podnebne spremembe so dejstvo ne glede na vzroke. Po drugi strani pa globalne povezave prinašajo tudi tujerodne invazivne rastline, insekte in mikroorganizme. Zato morajo biti naši gozdovi biološko uravnoteženi, stroka pa mora stalno spremljati in nadzirati vdore tujih vrst. Kar se tiče naravnih ujm pa je naše gozdove najprej prizadel žledolom v februarju 2014, ko je bilo poškodovanih preko 9 milijonov m3 drevja, od leta 2015 do danes so podlubniki poškodovali nadaljnjih 6,5 milijonov m3 drevja. V decembru 2017 je petino slovenskih gozdov dodatno prizadel močan vetrolom, ki je poškodoval 2,2 milijona m3 drevja, večinoma iglavcev (90 %). Po površini prizadetih gozdov močno izstopa Kočevsko, kjer je poškodovanih kar 69 % gozdnih površin, močno poškodovani so tudi gozdovi na Notranjskem in Koroškem. Celjsko območje in posledično na Konjiškem zaenkrat nismo imeli večjih težav in samo želimo si lahko, da tako tudi ostane.

Kaj si boste uslužbenci ZGS KE Slovenske Konjice prizadevali vnaprej in čemu bo namenjeno vaše prednostno delo?Želimo si uspešno usmerjati razvoj gozdov v luči družbenih in okoljskih sprememb ter čim boljše sodelovati z lastniki, lokalnimi skupnostmi in širšo javnostjo.

Kako stoji organiziranost gozdarstva v Sloveniji sicer?
Gospodarjenje z gozdovi in njihovo rabo v Sloveniji usmerjata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS kot vrhovna državna ustanova za področje gozdarstva in Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba. Poleg zasebnih lastnikov gozdov, ki imajo v lasti približno 80 % gozdov in so včlanjeni v kmetijsko gozdarsko zbornico, je bila pred dvema letoma ustanovljena tudi družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), ki je podjetje v lasti RS in upravlja z državnimi gozdovi. Državni gozdovi predstavljajo približno 20 % vseh gozdov pri nas. Znanstveno-raziskovalno delo pa opravlja Gozdarski inštitut Slovenije.