Dan podjetnikov

Obrtniki in podjetniki Dravinjske doline so ob Dnevu podjetnikov v sklopu Konjiških dni 2022, praznovanja občinskega praznika Občine Slovenske Konjice govorili o izzivih in priložnostih na področju energetike.

Podjetniki in obrtniki so si bili enotni, da močno občutijo posledice skokovitega naraščanja cen energentov, zato so se z veseljem odzvali povabilu na dogodek z naslovom Energetika – izzivi in priložnosti, ki so ga v sodelovanju z Občino Slovenske Konjice in Območno obrtno-podjetniško zbornico Slovenske Konjice zasnovali v Dravinjskem poslovnem klubu (DPK).

Uvodna izhodišča sta po uvodnem pozdravu župana Darka Ratajca podala predstavnika gospodarstva Andrej Poklič, direktor GKN Driveline Slovenija in predsednik DPK ter Ivo Furman, direktor Kostroja in predsednik območne zbornice. Opozorila sta na veliko povečanje cen energentov, negotovost v povezavi s cenami energentov in njihovo dobavljivostjo jeseni, zlasti zemeljskega plina, od katerega so odvisna številna podjetja. Pričakovali so odgovore predstavnikov pristojnega ministrstva, a jih na včerajšnjo okroglo mizo zaradi zasedenosti in številnih aktivnosti zaradi reševanja nastalih razmer, ni bilo. Zato odgovorov na nekatera vprašanja niso dobili, a pričakujejo od vlade, da bo konkretne ukrepe za blaženje energetske krize, zanesljivost dobave in prestruktiriranje virov, predstavila v juliju.

Sta pa konkretnejše informacije o razmerah na trgu, vzrokih za dvig cen energentov podala Tomaž Orešič, podpredsednik in prokurist Resalte in član NS Elektro Maribor ter Gregor Novak, vodja razvoja in inovacije pri Sonce energija in direktor SunContracta, okroglo mizo pa je moderiral Borut Hočevar iz časnika Finance.

Vsi sodelujoči so si bili enotni, da med ponudniki električne energije ni zaznati konkurenčnosti, da je dogovor za ponudbeno cene dobavljivih energentov omejen zgolj na kratko časovno obdobje,  da ni podlage za rast cen energentov za gospodarstvo v stroških same proizvodnje energije, saj se le ti niso zvišali. Seveda pa je na dvig cen vplivalo kar nekaj dejavnikov, tudi dražitev kuponov CO2. Dejansko pa gre za špekulacije ob dejstvu, da 80 % električne energije proizvedemo sami. Se pa zavedamo, da nismo samooskrbni in na tem področju bomo morali še veliko postoriti. Smo pa tudi del EU skupnosti in del enotnega trga energije in če so cene na borznih trgih visoke, ni pričakovati, da bodo naši trgovci prodajali energente ceneje. So pa cene za gospodinjske odjemalce bolj obvladljive, saj trgovci zakupijo določene portfelije vnaprej. Prisotni ugotavljajo, da dodatni dobički končajo pri trgovcih, ki pa so v lasti države, torej v državni blagajni.

Podjetnike je zanimalo, kako se pripraviti še na slabše razmere, saj ni pričakovati umiritve razmer, cene se bodo konec leta le še višale. Že sedaj posodabljajo strojno opremo, da je energetsko čim manj potratna. Največja težava je pri podjetjih, katerih proizvodnja je odvisna v celoti npr. od zemeljskega plina  pa tudi  zato, ker zaradi višanja cen energentov kalkulacij za izdelke ni možno pripraviti vnaprej.

Zagotovo je treba čimprej pristopiti k zagotovitvi samooskrbnosti z energijo. Pomembno vlogo bo pri tem igrala fotovoltaika. Bodisi lastne fotovoltaične elektrarne bodisi modeli skupnostne samooskrbe, kot jih je predstavil Gregor Novak na primeru Radeč. Tomaž Orešič meni, da je potrebo vlagati tudi v razvoj hranilnikov energije, saj ko energije ne porabljaš, jo hraniš. Potrebno je tudi čim bolje izkoriščati odpadno toploto in zmanjšati odvisnost od plina.

Seveda pa se pri samooskrbi postavlja veliko vprašanje zmogljivosti energetske infrastrukture. Potrebna bodo velika vlaganja, da se infrastruktura okrepi, da bo lahko sledila načrtovanemu razvoju na področju e-mobilnosti, samooskrbe … Strategija države, kakšni so kratkoročni in dolgoročni ukrepi za energetsko vzdržnost in zanesljivost dobave, je še neznana. Tomaž Orešič sicer meni, da imajo distribucijska podjetja še nekaj rezerve, ocenjuje pa tudi, da bi morali imeti tudi precej več poguma pri načrtovanju razvoja distribucijskega omrežja. V kolikor pa se bomo soočili s še večjo energetsko krizo, bomo morali tako kot v Nemčiji, pripraviti sezname odklopa največjih porabnikov.

Župan Darko Ratajc meni, da moramo razmišljati predvsem bolj trajnostno in sistemsko. Lotiti se moramo tudi vprašanj, kot je migracija zaposlenih npr. vsak dan se v glavno mesto pripelje 100.000 zaposlenih na svoja delovna mesta. “Tudi lokalna skupnost je že nekaj naredila za zagotovitev energetske vzdržnosti, saj v mestu zagotavljamo toplovodno ogrevanje na biomaso, toplovod smo v zadnjem letu pripeljali preko Dravinje in načrtujemo širitev. Ob OŠ Pod goro in ob konjiški gimnaziji, telovadnici imamo načrte postaviti mini kotlovnico, da bi lahko ogrevali javne objekte skupaj z Lambrechtovim domom. Cena toplovodnega ogrevanja je pri nas najnižja med primerljivimi sistemi. Seveda pa smo odprti za razmišljanja, nove modele, da občanom in javnim zavodom pomagamo pri zagotovitvi energentov po čim bolj dostopnih cenah. Danes pa smo imeli tudi sestanek, da pristopimo k samooskrbi na področju električne energije, sedaj imamo sončne elektrarne na telovadnici, pa v Ločah na KD,” je povedal Ratajc. Župan je tudi prepričan, da vsaka vlada pomaga gospodarstvu, nenazadnje se je zaradi ugodne gospodarske rasti in dobičkov podjetij v zadnjem letu v proračun nateklo veliko denarja.