Najdi.se – platforma za naslavljanje duševnega zdravja mladih

Duševne stiske ne izbirajo, zato je nujno, da jih destigmatiziramo – spletna platforma Najdi.se omogoča prav to

 V Ljubljani, v prostorih Triglav Lab-a je potekala preimerna predstavitev nove spletne platforme Najdi.se – digitalne, motivacijske vstopne točke za reševanje duševnih izzivov mladih. Skupaj z mladimi sta jo ustvarila Zavod VOZIM in Mladinski center Dravinjske doline (MCDD). Njen namen je na pozitiven in spodbujajoč način pristopiti k promociji in varovanju duševnega zdravja ter destigmatizaciji oz. normalizaciji duševnih stisk med njimi. Projekt sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO.

 »Duševno zdravje mladostnikov v Sloveniji v zadnjih treh letih zelo močno odzvanja tako v strokovni kot laični javnosti in tudi v politiki. Težave z duševnim zdravjem pri mladostnikih na eni strani ter pomanjkanje široko dostopnih strokovnih virov pomoči na drugi se stopnjujejo že vsaj desetletje, epidemija covida jih je samo še bolj razgalila,« je na tiskovni konferenci povedala prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., vodja Enote za nenalezljive bolezni, Območna enota Celje, NIJZ.

 Mladi se namreč soočajo z različnimi izzivi odraščanja. Že vsak 4. izkuša duševne stiske. Kar 50 odstotkov vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena.

 »Mladi se neradi odločajo za iskanje pomoči, saj se velikokrat soočajo z občutki sramu in strahovi o nerazumljenosti. Se pa velikokrat obrnejo na posameznike, s katerimi imajo najtesnejše stike,« je pojasnila dr. Nuša Zadravec Šedivy, raziskovalka na Univerzi na Primorskem Inštitutu Andrej Marušič.

Pritrdila ji je tudi Karmen Kukovič iz MCDD, ki je v sklopu projekta naredil analizo o duševnem zdravju med mladimi. »Mladi zaznavajo stigmatiziranost teme duševnega zdravja in predlagajo, da se temo začne kakovostno naslavljati že v šoli – skozi osebne zgodbe, izobraževanje o duševnih stiskah, preventivnih in kurativnih ukrepih ter informiranju o možnostih in načinih podpore, ki je mladim na voljo,« je povedala.

Mladi menijo tudi, da je za reševanje duševnih stisk nujna preventiva, ki je lahko zelo učinkovita, želijo si pridobiti pravih kompetenc za samopomoč in nudenje podpore sovrstnikom_cam, predvsem pa si želijo izenačenja obravnave duševnih in fizičnih tegob – tudi v smislu financiranja, saj je do strokovnjakov_inj za obravnavo duševnih stisk izjemno težko priti. Zato so mnenja, da je internet odlično orodje, kjer lahko pridobijo informacije s področja duševnega zdravja, z digitalnimi vsebinami pa se lahko hitro in učinkovito obrnejo tudi po pomoč, “s tem pa se presegajo tradicionalne metode in razvijajo nove možnosti preventivnih aktivnosti,” je še pojasnila dr. Nuša Zadravec Šedivy.

 Najdi.se – rešitev, ki predstavlja spletni most

Glede na zgornje ugotovitve, raziskave in glede na opravljeno analizo, se mladi o svojih občutkih in skrbeh lažje pogovarjajo na internetu kot v živo. »Zato smo v Zavodu VOZIM skupaj z Mladinskim centrom Dravinjske doline zasnovali in razvili projekt Najdi.se, katerega glavni cilj je na pozitiven in motivacijski način pristopiti k promociji in varovanju duševnega zdravja mladih ter destigmatizaciji oz. normalizaciji duševnih stisk med njimi,« projekt opisuje Barbara Kos iz Zavoda VOZIM, ki ga tudi vodi.

 Sestavljen je iz dveh ključnih stebrov:

motivacijskih delavnic, kjer bodo z mladimi svoje osebne izkušnje reševanja duševnih stisk, iskanja motivacije, začrtanja ciljev, ustvarjanja podporne mreže delili_e znani športniki_ce in športniki_ce paraplegiki, ki so se po nesreči srečevali_e z veliki izzivi, duševnimi stiskami ter jih uspešno premagali_e; in

komunikacije, ki širi zavedanje, dosega širšo skupino mladih, nudi osnovno pomoč, normalizira duševne težave in manjša stigmo, se izraža skozi spletno platformo Najdi.se in komunikacijo na družbenih omrežjih.

 Osnova digitalne spletne platforme Najdi.se je v inovativnem načinu nagovarjanja mladih skozi igrificirano orodje, ki so ga poimenovali_e Samo Iskalnik. Z njegovo pomočjo lahko mladi raziščejo izpovedi njihovih vrstnikov_ic in se skozi poistovetenje z njimi lažje soočajo s svojimi občutki in situacijami, v katerih so se znašli_e. Samo Iskalnik jim glede na njihove odgovore ponudi konkretne rešitve – predlog zapisa na temo njihove težave in pogovor s strokovnjakom_injo ali društvom, specializiranim za njihove težave. Spletna platforma Najdi.se pa ponuja še uporabne vsebine – članke s področja, motivacijske plonkcegelce – življenjska vodila, ki jih mladi ustvarijo na delavnicah, in povezavo na Instagram profil @dusozlom, kjer so vedno na voljo študentke psihologije, ki odgovarjajo na vprašanja ali stiske.

Inovativnost pa ni samo v igrifikaciji področja, pač pa tudi v načinu, kako so se načrtovanja komunikacije ter oblikovanja vizualne podobe in kampanje v projektu lotili_e. Kot prvi v Sloveniji smo za oblikovanje vizualne podobe in kampanje uporabili_e_e umetno inteligenco.

Umetna inteligenca

»Kompleksnost čustev in dejstvo, da jih vsak posameznik doživlja po svoje, sta nas spodbudila, da za tvorjenje vizualov uporabimo umetno inteligenco. S pomočjo ključnih besed izbranih čustev, čustvenih stanj in opisov ciljne skupine smo z orodjem Midjourney, ki ga poganja umetna inteligenca, generirali abstraktne vizuale, ki so postali nosilci komunikacije do mladih, tako spletne platforme kot komunikacije na družbenih omrežjih. Gre za sploh prvi slovenski projekt, kjer je za ta namen uporabljena umetna inteligenca,« je povedala Medeja Kraševec, kreativna direktorica agencije Luna TBWA, ki je vizualizirala celotno zamisel ekipe. 

Uporaba umetne inteligence v namene komuniciranja pa ni zanimiva le za mlade, pač pa ima večje razsežnosti. Z vsakim novim iskanjem se umetna inteligenca uči, zato niti en končen izdelek ni enak drugemu – prav tako kot se ti dogaja pri duševnih stiskah.

@dusozlom

Povezali_e so se tudi s študentkami psihologije, ki so gonilna sila Instagram profila @dusozlom, ki se razvija že nekaj mesecev. Zoja Anžur, ki ga soustvarja skupaj s kolegicama Uršo Likar in Tinkaro Prosenc, je povedala, da je “njegov namen v grajenju skupnosti mladih, ki prispevajo izjave, zgodbe, anonimno izpostavijo izzive in težave. Naša naloga pa je, da te zgodbe, stiske, izzive osvetlimo, nudimo oporo in pomoč ter jim želimo pokazati, da niso sami in da nam je mar za njih.”

Intagram profil poleg motivacijskih delavnic, ki se bodo odvile po srednjih in osnovnih šolah v naslednjih mesecih, predstavlja še eno orodje za ozaveščanje mladih in njihovo opolnomočenje za reševanje lastnih izzivov.